"S svojo poezijo poetesa trka na vrata našega bralskega sladokusja in velikega spoštovanja do besed. Prepričana sem, da bodo pesmi našle velik krog bralcev. S svojo dvojnostjo in oblikovno ter vsebinsko protislovnostjo zbirka odpira tretji prostor, v katerem se pesmi, brane skupaj, sestavijo v novo zanimivo celoto. In napolnijo skrivnost pesmi s tistim „nič“, medprostorom, v katerem je vse videno, doživeto, (za)mišljeno, (ob)čuteno, izraženo z besedami, da bi iz bralca z odmevi izvabilo nove pomene." (Ana Porenta)

BELA

Bele breze v belem polju

v beli mraz strmijo,

belo zgodbo v vejah belih

belo zadržijo.

Bela pušča z belim nebom

beli dih izmenja,

v belo večnost zamrzuje

beli ples življenja.

Vsa utvara moja bela

se med debli skriva.

Je v belini ovenela

bela noč igriva.

Bela pesem je neskončna,

belim brezam znana;

v stihih belih bo za vedno

nežno zamolčana.