Zgodovinsko-politični triller "Lahko noč, tovariš Stalin" je postavljen v leto 1952 in 1953, govori pa o poskusih atentata ruskih agentov na Tita in o odgovoru jugoslovanskih agentov na te poskuse. Zgodba ne poteka zgolj na relaciji Jugoslavija - ZSSR, v njo so vpleteni še CIA, MOSAD ter številne znane osebnosti tistega časa: Tito, Djilas, Stevo Krajačić, Stalin, Molotov, Hruščov, Truman, Churchill, Dolores Ibarruri, Enver Hoxa, Duško Popov (agent, ki je bil inspiracija za agenta 007) ...

Večina dogodkov je resničnih in preverjenih. Poanto romana potrjujejo tudi zgodovinarji, in sicer na podlagi arhivov v Beogradu in Moskvi ter govoric v zvezi s tem v 50-ih letih, ki jasno namigujejo, da Stalin ni umrl naravne smrti in da mu je Tito tudi osebno, preko kratkega pisemca, zagrozil, češ, "ti si poslal name številne atentatorje, jaz bom le enega samega ..."

Novi posredni dokazi kažejo, da obstaja verjetnost, da je Stalinovo smrt pozročil jugoslovanski agent po naročilu Tita. V prid teoriji o umetno povzročeni kapi govorijo tudi izjave najtesnejših sodelavcev, ki so ga na usodni dan obiskali na dači in so pozneje zatrjevali, da ni bil videti bolan. Po njihovem odhodu je Stalin odslovil telesne stražarje in jim zabičal, da ga v nobenem primeru ne smejo zbujati. 

Ker ga zjutraj ni bilo na spregled, si niso upali pokukati v njegovo spalnico, saj je neposlušnost včasih kaznoval  s smrtno kaznijo. Omahovali so celo, ko se je ob pol sedmih zvečer v sobi pojavila luč. Vstopiti so si drznili šele čez tri ure in pol; Stalin je ležal v lastnem urinu in se ni mogel ne premikati ne govoriti. Razbita ura se je ustavila ob 18:30, kar pomeni, da je padel že takrat, ko je v sobi zagorela luč. Veliko časa je preteklo tudi do prihoda zdravnika, saj si ga nihče ni upal poklicati. Stalin je ne dolgo pred tem kaznoval svojega osebnega zdravnika. Varnostniki so najprej poklicali ministra za državno varnost, ki je nato poklical vodjo tajne policije NKVD. Zgodovinarji so si edini v oceni, da je šlo za namerno zavlačevanje. 

Skrivnostna Stalinova smrt je zelo podobna smrti njegovega predhodnika Lenina, za katero nekateri sumijo prav Stalina, ki je to posredno zanikal v tajnem pismu Politbiroju. V njem je zapisal, da ga je Lenin prosil, naj mu priskrbi kalijev cianid in ga tako odreši pred mukami dolgega umiranja. »Nimam moči, da bi uresničil Iličevo prošnjo in moram zavrniti misijo, pa najsi bo še tako humana in potrebna,« je Stalin zapisal v pismu, ki mu verjamejo le redki. Predvsem zato, ker je imel prav Stalin največ koristi od Leninove smrti in ker ni omahoval, ko je bilo treba vzeti življenje. 

Leta 1955 je Stalinov naslednik obiskal Beograd, kjer se je Titu opravičil za Stalinove poskuse umorov in mu čestital, da je preživel. »Imel si dobre varnostnike in informatorje, ki so te obvestili o vseh Stalinovih načrtih,« je poudaril Nikita Hruščov. Tito mu je odvrnil: »Stalinu je bilo jasno, da sem dobro varovana oseba. Po več opozorilih, naj neha pošiljati morilce, se je očitno malo ustrašil.« Prav Hruščov je imel od Stalinove smrti največ koristi. Je bil on glavni Titov informator? (vir: Rtvslo.si)

Oblikovanje: Neuropolitan

A5 format, mehka vezava, 388 strani